Težave v raju
Nekateri menijo, da je biti bog čisto lahko. Zato to vlogo tudi igrajo. Ker imajo samo določen krog ljudi okoli sebe, ki skrbijo zanj, on pa skrbi, da to vžge pri njih, ti bogovi pa imajo tudi samo določen rok trajanja. Jaz pa sem večen in imam čez vas, nepredvidljive ljudi, planet Zemljo z vsemi pojavi, še nekaj podobnih planetov in celotno vesolje. Včasih, ko imam slab dan, me zvečer prav pošteno bolijo roke od vseh tistih ročic in vzvodov. Še dobro, da imam nekaj pomočnikov in svojih klonov. Klone uporabljam zaradi prevelike zasedenosti pri toliki množici ljudi. Sem en bog, a sem se pustil imenovati pod različnimi imeni in ljudem naročil, kako naj molijo k meni, da jih uslišim. Ali pač ne.
Od začetka ni bilo tako težko. Bil sem sam in bilo mi je dolgčas. Nato sem ustvaril svetlobo, ker drugače v temi ne bi nič videl. Saj sem bog, a vsega tudi ne zmorem, sploh pa ne v temi. Med drugim tudi ne morem čisto odgovoriti na vprašanje, kdo je ” ustvaril ” mene. Najbolj stvaren odgovor bi bil, da vi sami v svojih glavah, a je to prelahko za razložit. Zato bom to preskočil. No, bila je svetloba in nato sem v šestih dneh ustvaril vse, kot piše v Svetem pismu. Skoraj. Pisatelji so bili ljudje, ki so jim te zgodbe pripovedovali iz ” tretje roke “. Tako mi je pri izdelavi sonca pomagal Lucifer, saj ni tako občutljiv na bolečino kot jaz, ki sem si moral roke hladiti na Veneri, ki ima še sedaj okoli 600 stopinj. Na koncu, ko je naredil še vse zvezde, sem ga kot ljubitelja vročine zaposlil kot kurjača v sredini Zemlje, nek bedak pa je potem napisal, da gre za pekel. Dodal bi še pritožbo čez ljudi, ki se jim kaj poočita, da delajo kako stvar predolgo s tem, da sem jaz cel svet naredil v samo šestih dneh. Ti potem odvrnejo, da ni čudno, če je potem svet tak. To ni samo moja krivda!
Zanimiva je zgodba z živalmi. Ko človek nima predstave, kaj in kako bi naredil živa bitja, jih naredi nekaj vzorčnih modelov iz gline. Nekateri modeli mi niso uspeli najbolje kar se tiče oblike ali pa so mi počili pri sušenju na soncu. Te sem zakopal, da jih ne bi nihče videl, pa se ti sedaj najdejo neki človečki, ki brskajo po zemlji in tem ostankom pravijo dinozavri. Isto je bilo potem z ljudmi in sedaj veselo razpravljajo o neandertalcih, pekinškem človeku, nek študijski primerek lobanje so celo poimenovali Lucy… Za posrat.
Ja, to z ljudmi je bilo pa res zanimivo. Ko mi je končno uspelo narediti všečne živali, sem opazil, da sem naredil samo po en primerek vsake, ki se kot take niso preveč menile ena za drugo. Je bilo kar malo žalostno za gledati, saj sem jaz imel družbo raznih angelov in ostalih preletavčkov. Poprijeli smo za delo, naredili še nekaj parov vsake živali, je pa eden od mojih pomočnikov naredil majčkeno napakico, ki je spremenila vse skupaj. Ko smo delali figure živali iz gline, jih je bilo treba posušiti. Polagali smo jih na sonce, pa se je marsikatera zaradi teže malo sesedla, zato imajo še danes nekatere živali krive noge. Tako je tisti angel malo razmišljal in rešil primer po svoje. Figure je začel natikati na palice in to, da ne bi uničil glave, od zadaj. Kaj naj s temi luknjami? Pa smo potem vse to rešili in vsi presneto dobro veste čemu služijo. Razen na začetku.
Nekdo bi moral vso to čredo živali imeti pod kontrolo, občudovati naravo in v njej uživati. Predlagali so neko univerzalno žival, ki bi bila skupek vsega, a vseeno drugačna. Vi pravite, da posebna. In smo poskušali. Končno se je posrečila neka opica, ki pa je ob snemanju s palic padla na tla in se zarila v zemljo. Stala je na dveh nogah. To! To je bilo nekaj posebnega. Ta dvonožni model smo potem uporabili še pri pticah, ker se dobro obnese. Tudi njemu smo naredili pripadajočo figuro, a ker je bila vmes nedelja, jo je v jutranji ponedeljkovi izmeni naredil neki precej mačkasti angel. Figura je bila podobna, a drugačna. Torej, vidite, tako je bilo. Tisto o rebru, o izdelavi ženske iz edine kosti, ki nima mozga, ne drži. Spet smo imeli kolegije in posvetovanja, ustanovili smo parlamentarne komisije … in ugotovili, za razliko od mnogih politikov, da bomo naredili tudi tako tudi pri drugih živalih. Ko sem jim vdahnil življenje, smo jih imenovali samci in samice, ta dva pa moškega in žensko.
Kot veste, se ni vse gladko izteklo v raju. Zaradi tistega jabolka. Kača je nekako ugotovila, da se da z vsako stvarjo trgovati. Žensko je ” našponala “, da se bo postarala, zredila, dobila gube …, če ne bo pojedla jabolka s tistega drevesa. Bila je dobra agentka, ni kaj, zato bi jaz predlagal, da se kačo ne kaže več kot znak zdravilstva, pač pa kot znak reklame. Pa lepo sem jima naročil, da jih bomo imeli za ozimnico. Ženske, kaj hočemo. Nekaj sem moral narediti, kazen mora biti, če postaviš meje. Zato sem ju postavil za mejo raja. Angeli, ki so bili jezni zaradi jabolk, ker ne bo jabolčnega zavitka in čežane, niso več hoteli delati figuric. Najti sem moral rešitev in skupaj smo jo našli. Zakaj se ne bi živali delale same? Vse so hitro ugotovile za kaj se gre pri tej stvari, le s človekoma je bilo nekaj problemov.
Tako pride Adam do ograje raja in pravi, da je nekaj slišal o reprodukciji. S kom se bo on? Odgovoril sem mu, naj gre do votline… Še preden sem mu povedal nadaljevanje, me je vprašal, kaj je to. Razložil sem mu in nadaljeval, naj tam poišče svojo žensko … Tu me je spet ustavil, pa sem mu razložil, da je to njegova Eva. Nato sem mu dejal, naj gre k njej in naj se ljubi z njo… Tudi tega ni vedel, zato sem mu spet razložil. Končno je zadovoljen odšel, ko sem ga čez 5 minut spet zaslišal, kako me kliče. ” Kaj je spet ? “, sem nejevoljno vprašal. Bog, kaj je to migrena?