Okoljevarstvo

Ta blog bom pisal kar nekaj časa, zato ga prosim preberite polahko in spoštljivo. Prosil bi vas še, da na koncu branja moj trud nagradite vsaj z nasmeškom, ki je lahko tudi tako umeten kot od harmonikaša Miheliča. Tipkanje po tej tipkovnici je precej zamudno, ker je podobno tolčenju po vodni postelji in pa žrebanju lota, saj nikoli ne veš na katero črko na njej boš naletel potem, ko se ti ta po pritisku nanjo čez čas vrne nazaj iz drobovja prenosnika. Ko bo usposobljen prejšnji računalnik, bomo na tega prilepili 10 evrov, da ga bo sploh kdo hotel. A vseeno, kljub težavam, ne morem čakati do takrat, ker me preveč srbijo prsti. Pisati!!! Blog ne bo posebej dolg, se pa v naprej oproščam za napake, ki jih skušam sproti popravljati. Obljubim pa, da bo nadaljevanje o tem, kaj sem doživljal v toplicah.

Ko se že menim o pisanju. Kot vedno, se povsod najdejo čudaki, ki delajo nekaj, kar se drugim ljudem zdi neumno, oni pa v tej neumnosti neizmerno uživajo in iz nje delajo cele doktorate. Pred leti sem naletel na vest, da so se začeli ljudje zabavati s pisanjem. Pa ne tako kot mi, ki pišemo blog. Ne, oni so pisali kakeršen koli stavek nazaj, pa navzdol ali navzgor in kmalu jim to ni bilo dovolj. Začeli so pisati z obema rokama in to različne besede v različnih smereh. Pa sem poskusil tudi sam in povem vam, to sploh ni težko. Pišem istočasno z obema rokama levo, desno, poševno, vsaka roka svoje črke … Za to sploh nisem rabil veliko vaje. Morda zato ne, ker oni za pisanje uporabljajo svinčnike, jaz pa tipkovnico.

Zaradi pokvarjenega računalnika sem resnično jezen. Šel je trdi disk in vse, slike, različni zapisi, podatki, moji shranjeni blogi in drugo, kar je bilo na njem, je šlo v božjo m…, m…, m…, milost. To je pa tisto, ko je dodatna oprema predraga, niti jo ne rabimo, saj se nam kaj takega ne more zgoditi… Po petku ali soboti bom šel v nakupe, do takrat pa bom  vsake toliko časa pogledal pod mizo, če ni vseeno padla kaka kopija dokumenta ali slike. Tako mi iz vse zbirke ostaja samo slika Reksa, ki je prilepljena na blog.

Kot menda že veste, sem bil prejšnji teden na toplem. Tega nisem posebej obelodanjal, da ne bi koga motil s svojim ” zbujanjem pozornosti “, da me ne bo tu. Kot ste morda opazili, sem že nazaj. Bilo je kot vedno lepo, motila me je samo ena malenkost, ki sem jo že odpravil. Tam smo jedli jogurt, ki pospešuje prebavo, istočasno pa smo pili borovničke proti okužbam, ki med drugim tudi zapirajo. Zato ni čudno, da se je moji riti malo zmešalo in se je ob poplavi preveč informacij odločila za močnejšo - bil sem zaprt. S tem smo prihranili pri WC papirju, po drugi strani pa mi je grozila velika nevarnost. Bal sem se, da me ne bo kdo prijavil ministru Erjavcu, saj sem bil pravi pravcati premični plinski terminal. In veste, kako je ta stvar danes občutljiva že za fiksnega, kaj šele zame. Ko plavaš v vodi to še kar gre, saj se duh rahlo porazgubi po površini, če pa že kdo vidi kake mehurčke za teboj mu razložiš, da je to verjetno pobrala voda po poteh čez vroče kamnine, bogate z žveplom. Čisto druga pesem pa bi bila v savni med programom vrtinčenja zraka.

Mnogi poznate savno, v kateri ni niti približno tako kot na slikah za reklamo. V sobi z diskretno svetlobo se zbere skupina okoli dvajsetih povsem golih ljudi, ki si dajo svoje brisače pod telo. Med programom savnamojster na vroče kamne zliva odišavljeno vodo in paro ki nastane, poganja z vrtečo brisačo po savni in po ljudeh. Si predstavljate rezultat, če bi jaz takrat med dišavo jabolka ali avokada spustil v 80 do 90 stopinj vroč zrak svojo, Možakarjevo dišavo gnilega jajca, obogateno z vsemi aromami, ki bi jih pobral po vseh kotih mojega zaprtega črevesa, ki bi jih vročina še potrojila? V sekundi, največ dveh, bi bila v vratih gneča dvajsetih golih teles, ki bi se eden čez drugega kopali na prostost in pri tem hlastali za čistim zrakom.

Madonca, kako sem stiskal rinček …

Komentarji (4) na : “Okoljevarstvo”

  1. Kobilica-poet pravi:

    …he….ni čudno da se baje zemlja segreva…..kolko savn pa naravnih izpustov plina dandanse človek prakticira….::)))))

    no čist zrak je pa nekaj najlepšega….ko človek vdahne s polnimi pljuči::::))))))

  2. burningbyte pravi:

    He,če bi midva združila najini pameti,bi skupaj znesla glih za enega ministra za okolje in prostor….(hec mora biti)…
    Še nekaj podatkov glede prdenja ali izpuščanja plinov:
    ¨Povprečnem človek izdiha cca. 0,9 kg co2 dnevno.
    To pomeni, da celotna populacija zemlje izdiha letno 2.135,25 milijonov ton co2.
    Vsa industrija, promet in ostala človeška dejavnost pa 28.431 milijonov ton co2 (2006).
    Vegetacija, razpadanje živih organizmov, … cca. 440.000 milijonov ton.
    Celotna količina co2 v atmosferi 3.000.0000 milijonov ton.
    Ob tem pa co2 predstavlja 0,039% celotne atmosfere.

    Tako,da moramo paziti,da ostanemo znotraj tistega 0,9 kg dnevno.In jaz sem danes kupil fižol,ojoj,krščen Matiček…!Jutri grem na C02 redukcijo…

  3. Možakar pravi:

    Kobilca, se strinjam. Najlepše zame pa je, če je zrak odišavljen s svežim senom …

    burningbyte, Samo da ne boš šel še na tehnične preglede. Saj veš, kako tam merijo pline?

  4. burningbyte pravi:

    Pri senu pravijo,da je najbolje,če njegov vonj uživaš v horizontalni legi.Potem so plinasto izhajajoči CO2 prdci manj moteči!
    S šalo na zabavo!

Komentiraj

Za komentiranje se morate prijaviti.