Jaz sem se
Kako hitro je teden naokoli. Malo postoriš tukaj, malo tam, pa je večer. Za njim pride naslednji, ko je sobota že bližja, kot je bila v nedeljo popoldne. Tako po nekaj dneh spet nastopi konec tedna, ki ga je, kot ponavadi, prehitro konec. Je pa v redu, če se ozreš nazaj in ugotoviš, da si v odhajajočem tednu kaj koristnega počel.
Jaz sem, saj ste verjetno nekateri opazili, da me ni bilo nič tukaj. Zaposlen sem bil z raznimi stvarmi, od kurjenja centralne do varjenja za lastne potrebe. To za lastne potrebe ne vzemite dobesedno, saj jaz osebno ne rabim nobenega takega popravila. Nekaj časa sem porabil za nakupe, nekaj za lastno zabavo … Ko tako mislim sam pri sebi, kaj vse sem počel - a veste, da se ne spomnim točno kaj še? Aja, popravljal sem nekaj za seboj. Človek dela neko stvar nekaj let, potem pa to predstavi nekomu, ki ga do sedaj sploh ni poznal in ta mu pokaže polno napak, ki jih je tekom let počel. Šele pri petdesetih ti pokažejo, da si zmotljiv! Vam povem, da me je kar vrglo iz tira. Tako zelo, da zaradi tega nimam veselja za pisanje blogov. Glava je poplnoma prazna in vsaka mala misel, s katero sem nekoč z lahkoto napisal cel blog, mi zamre v glavi kot kadilčev cigaret, preden vstopi v zaprt prostor. A kot vidite danes, se na koncu tunela vseeno kaže lučka, ki obeta še kak blog v naslednjih tridesetih letih.
Ta teden sva bila z našo po dolgem času v prestolnem mestu. Saj bi šel raje na Sejšele ali Havaje, a mi tega trenutne finančne razmere ne dopuščajo, zato bom imel raje Kar ribe. Prednost današnjega časa je ta, da lahko človeku podariš namesto darila vrednostne bone, s katerimi si potem kupi tisto, kar mu je všeč ali kar si želi. Velika ” prednost ” je tudi to, da moraš te bone porabiti samo v tistem trgovskem centru, kjer so bili kupljeni. Tako sva veselo vpregla najinih sto konj pod pločevino na kolesih in odbrzela oddati skrbno potiskan papir. Po poti sva še razmišljala, da pravila morajo biti, a vseeno mi nekako ne gre pod kapo to, da moramo pri skoraj petnajstih stopinjah menjati letne gume za zimske, ki normalno začnejo funkcionirati od sedem stopinj plusa navzdol.
Vsi govorijo o krizi, a tega skoraj ni opaziti, ko kolovratiš po trgovinah. Nekateri kupujejo, nekateri ogledujejo, morda celo sem pa tja kdo cedi sline, ker si ne more privoščiti želenega… Ne vem, a ljudi je bilo ogromno. Z nama vred. A jaz sem moral poleg nakupa tudi na stranišče. Po kosilu si rad privoščim kavo, tako, kot jo ne pije nihče drug in po njej me rado pritisne. Najmanj 4 decilitre vode, nekaj sladkorja in navadna žlička kave. Ko vse to zavre, prilijem še nekaj mleka in uživam prijetno ohlajeno. Kako redka kava je to vam pove že to, da ko grem na malo potrebo, iz mene nikoli ne priteče nič rjavega. Tudi tokrat ne, a mi je v oči padlo nekaj drugega. Vsi pisoarji so imeli mrežico. Najprej sem mislil, da s tem pobirajo ledvične kamne, da ne gredo v odtok, a so mi ženske razložile, da je to zaradi moških prascev, ki mečejo v pisoarje vse, kar imajo po žepih, med zobmi ali v prosti roki. Jaz, nevednež, sem jih potem vprašal, kakšne morajo biti mrežice šele na ženskih straniščih. Zaradi vložkov. Še sedaj ne vem, zakaj so me tako pogledale.
V soboto pa smo zase naredili nekaj dobrega. Kolektivno smo se zmenili, saj smo vsi zelo osveščeni, in se podali na cepljenje proti novi in stari gripi. Naročili smo se že prej in verjetno nas je zaradi tega že takoj pri vratih čakalo prvo cepljenje proti depresiji. Nato so nas posadili po stolih in začeli nositi tisto pravo cepivo. Že prej so bile na mizi ostre špice v kondomih. Tako je tudi prav, da v današnjih časih ne pride do kakšne okužbe. Saj kar naprej trobijo o umivanju rok.
Saj jih poznate, tipe v belem, ko te vprašajo, če te lahko s starim cepivom? Saj je vseeno, samo da deluje, cena je pa verjetno ista. Med seboj smo se med tem časom, ko so nosili vse potrebščine okoli nas, vključno z alkoholom, menili tudi morebitnih stranskih učinkih. Potrdili so nam, da mogoče malo boli glava naslednji dan, nekateri celo bruhajo, in človek pride bolj žejen, a večjih nevarnosti ni, saj je to cepivo zelo preizkušeno. Žal deluje samo en dan, potem pa mora človek iti na novo dozo martinovega cepiva..